• Spori s pogodbenimi partnerji in dobavitelji
• Spori v družinskih podjetjih
• Spori med delničarji in družbeniki
• Intelektualna lastnina
  
  

Prednosti:

• Hitra rešitev spora,
• Nižji stroški kot v sodnih postopkih,
• Vključenost strank na skupnih in ločenih srečanjih v predstavitev svojih dejstev in predlogov sprejemljivih rešitev,
• Pri trajnem poslovnem sodelovanju ohranjanje dobrega odnosa in poslovne vezi s poslovnimi partnerji v prihodnje,
• Zaupnost,
• Dobro ime in ugled podjetja.

• Spori med zaposlenimi (vertikalno – nadrejeni/podrejeni; horizontalno – zaposleni na Istem nivoju, tudi v primeru mobinga)
• Spori med delodajalcem in zaposlenim
  
  

Prednosti:

• Hitra rešitev spora,
• Nižji stroški kot v sodnih postopkih,
• Manjša fluktuacija zaposlenih v podjetju,
• Ohranjanje pozitivnih odnosov v delovnem okolju, boljše poznavanje zaposlenih, lažja podpora na področju njihovega osebnega in poklicnega razvoja in s tem večja motiviranost in učinkovitost za delo,
• Zelo učinkovito v primerih konfliktov, ki so še v nastajanju,
• Zaupnost,
• Dobro ime in ugled podjetja.

• Zavarovalniški spori
• Odškodninski spori
• Potrošniški spori
• Spori glede skupnega premoženja zakoncev
• Dednopravni spori
• Spori zaradi varstva lastninske pravice in drugih stvarnih pravic
• Potrošniški spori
  
  

Prednosti:

• Hitra rešitev spora,
• Nižji stroški kot v sodnih postopkih,
• Vključenost strank na skupnih in ločenih srečanjih v predstavitev svojih dejstev in predlogov, sprejemljivih rešitev,
• Zaupnost

• Pomoč pri urjenju osebnih in premoženjskih razmerij (vzgoja, varstvo in preživljanje otrok, stiki otroka s starši in drugimi osebami, delitev skupnega premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, preživljanje zakonca ali zunajzakonskega partnerja)
• Spori iz razmerij v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti in ureditev odnosov po njunem prenehanju
  
  

Prednosti:

• Varno okolje, kjer lahko vsaka stranka izrazi svoje pomisleke, ponovno postavi temelje komunikacije, in razišče možnosti rešitev,
• Stranke imajo na skupnih in ločenih srečanjih nadzor nad procesom delitve premoženja, odločanja, kaj je v najboljšem interesu njihovih otrok,
• Stranki ne rešita le pravnega odnosa, ampak tudi postavita odnos za prihodnje sodelovanje,
• Nižji stroški kot v sodnih postopkih,
• Hitra rešitev spora,
• Zaupnost

• Spori v okolju določene lokalne skupnosti oziroma občine
  
  

Prednosti:

• Hitra rešitev spora,
• Nižji stroški kot v sodnih postopkih,
• Vključenost strank na skupnih in ločenih srečanjih v predstavitev svojih dejstev in predlogov sprejemljivih rešitev,
• Zaupnost

Struktura mediacijskega postopka je nekoliko odvisna od konkretnega spora, namen in metode mediacije pa ostajajo zelo podobne.

Udeleženci najprej sklenejo sporazum o reševanju zadeve v postopku mediaciji. V njem so navedene temeljne značilnosti in temeljna načela mediacije ter pravice in obveznosti udeležencev.

Mediator v postopku mediacije s strankama v sporu dela v okolju, ki ni strogo formalno. Na skupnih in ločenih srečanjih da vsaki stranki prostor za predstavitev njenih dejstev in predlogov rešitev. S pomočjo mediacijskih tehnik vodi postopek komunikacije, ugotavlja dejstva in interese strank, skupne interese ter pomaga pri iskanju možnih rešitev in izbiri končne rešitve.

V primeru doseženega dogovora mediator pripravi končno pravno besedilo sporazuma. V primeru, da do dogovora ne bi prišlo, mediator povzame ključne točke spora, obstoječe razlike med strankama ter izražene skupne interese.

• Prostovoljnost sodelovanja.Pomeni, da stranki sami izbereta mediacijo kot postopek reševanja njunega spora in skleneta sporazum o mediaciji, ki vsebuje značilnosti mediacije ter pravice in obveznosti udeležencev.
  
  
• Pomeni, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumno dogovorile drugače. V primeru ločenih mediacijskih srečanj lahko stranka razkrije mediatorju vse podatke, mediator pa jih nasproti stranki lahko razkrije le v primeru soglasja stranke, od katere je podatke pridobil.
  
  
• Nepristranskost in neodvisnost mediatorja.Pomeni, da mediator ne sme opravljati te funkcije, če obstajajo okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi objektivnosti in ne more biti odgovoren, če stranke sporazuma o rešitvi njihovega problema ne sklenejo. Mediator se mora držati pravil stroke in etičnega kodeksa.
  
  
• Enako obravnavanje in avtonomnost strank.Stranke imajo enako možnosti sodelovanja v postopku, dajanja predlogov in svobodne sklenitve sporazuma o rešitvi spora.
  
  
• Pomoč prava neuki stranki.Mediator obema strankama nudi strokovno pravno pomoč o načinu in možnosti reševanja spora, prav tako lahko pove kaj pravo določa, če ga stranka vpraša.
  
  
• Načelo vestnosti in poštenja.Stranke in mediator morajo postopati v skladu s pravnimi pravili in tudi moralnimi načeli.
  
  
• Načelo ekonomičnosti in učinkovitosti.Pomeni, da je postopek hiter, učinkovit in stroškovno ekonomičen.

• Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih (uradni list rs, št. 56/2008 – v nadaljevanju zmcgs) – link: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako5289 
  
  
• Družinski zakonik (uradni list rs, št. 15/2017, 21/2018 – znorg, 16/2019 – znp-1, 22/2019, 67/2019; – v nadaljevanju dz) – link: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako7556
  
  
•  Pravilnik o izvajanju meditacije po družinskem zakoniku – link: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=prav13622